Skip to main content
Domov > Blog > Diabetično stopalo

Diabetično stopalo: vzroki, znaki in nega

Sladkorna bolezen zahteva pozornost na številnih frontah, od prehrane in spremljanja ravni krvnega sladkorja do rednih pregledov. Stopala pa so tisti del telesa, ki ga diabetiki najpogosteje spregledajo, dokler težave ne postanejo resne. Diabetično stopalo se ne razvije čez noč nastaja počasi, tiho in pogosto brez bolečine. Ravno zato je zgodnje prepoznavanje znakov in dosledna dnevna nega nujno potrebna.

Ali so vaša stopala v redu? Če imate sladkorno bolezen, je odgovor na to vprašanje vreden posebne pozornosti. V tem vodiču razložimo, kaj se dogaja diabetikom v telesu, katere spremembe kože in stopal so prvi opozorilni znak, in kako s pravilno nego drastično zmanjšate tveganje za resne zaplete.

Kaj je diabetično stopalo?

Diabetično stopalo, v medicini pogosto imenovano tudi diabetična noga je skupek bolezenskih sprememb na stopalu, ki nastanejo kot posledica dolgotrajno povišanega krvnega sladkorja pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Ne gre za eno samo bolezen, temveč za kombinacijo sprememb na živcih, krvnih žilah in koži, ki skupaj ustvarijo pogoje, v katerih se celo majhna poškodba hitro razvije v resno stanje.

Po podatkih stroke ima približno 15 % vseh diabetikov v poteku bolezni vsaj eno razjedo na stopalu. Tveganje za amputacijo spodnjih okončin je pri sladkornih bolnikih 15 do 46-krat višje kot pri splošni populaciji, a ta statistika je hkrati najmočnejši argument za preventivo: večino teh amputacij bi pravočasna nega in nadzor preprečila.

Zakaj sladkorna bolezen prizadene stopala?

Za diabetičnim stopalom stojita 2 pomembna mehanizma, ki delujeta pogosto hkrati.

Diabetična nevropatija stopal (izguba občutka v stopalih)

Nevropatija stopal je okvara perifernih živcev, ki jo povzroča dolgotrajno povišana glukoza v krvi. Visok krvni sladkor poškoduje drobne živčne ovojnice in postopoma zmanjšuje prevodnost živčnih signalov. Rezultat je izguba občutka za dotik, bolečino in temperaturo v stopalih.

Bolnik ne čuti, da ga tiščijo čevlji, da je v čevelj zašel kamenček ali da si je porezal podplat. Nevropatija poleg senzornih prizadene tudi motorične živce, kar vodi do atrofije mišic stopala, deformacij prstov in neenakomerne obremenitve podplatnice (plantarne fascie). Na teh točkah povečanega pritiska nastajahiperkeratozaoziroma trda, poroženela koža, ki je prva vidna sprememba, ki jo diabetik opazi sam.

Periferna arterijska bolezen (ko stopala ne dobivajo dovolj krvi)

Periferna arterijska bolezen (PAB) nastane, ker visok krvni sladkor skupaj z aterosklerozo zoži in otrdi stene krvnih žil. Slabša prekrvavitev pomeni zmanjšan transport kisika, hranil in obrambnih celic do tkiv stopala.

Posledici sta dve: rana na stopalu pri diabetiku se celi izredno počasi ali sploh ne, odpornost na okužbe pa je bistveno zmanjšana. Ko se bakterijam odpre vstopna točka – razpoka na suhi koži ali manjša ureznina, se okužba razširi hitreje, kot bi jo telo normalno zatrlo.

Kdo ima največje tveganje za razvoj diabetičnega stopala?

Diabetično stopalo se lahko razvije pri vsakem bolniku s sladkorno boleznijo, tudi pri tistem, ki si krvni sladkor uravnava zgolj s prehrano. Nekateri dejavniki pa tveganje bistveno povečajo:

  • Več kot 10 let sladkorne bolezni – dlje ko traja hiperglikemija, večja je verjetnost živčnih in žilnih okvar.
  • Slabo urejen krvni sladkor – vrednost HbA1c nad 7 % trikrat poveča tveganje za nevropatijo stopal.
  • Kajenje – neposredno poškoduje žilno steno in zmanjšuje periferno prekrvavitev.
  • Pretekle razjede ali amputacije – najpomembnejši napovednik novih razjed.
  • Deformacije stopala – kladivasti prsti, bunion, Charcotovo stopalo ustvarjajo točke povečanega pritiska.
  • Periferna arterijska bolezen – prisotna pri 30 % vseh razjed diabetičnega stopala.
  • Zmanjšan občutek v stopalih – ugotovljen z monofilamentnim testom ali testom z uglasitvenimi vilicami.

Prisotnost kateregakoli od teh dejavnikov je razlog za pogovor z zdravnikom ali diabetologom o preventivnem pregledu stopal, s katerim je mogoče zgodaj odkriti okvare živcev, slabšo prekrvavitev in druge spremembe, ki povečujejo tveganje za razvoj diabetičnega stopala. Z zgodnjim odkrivanjem sprememb je mogoče preprečiti številne zaplete diabetičnega stopala. 

Znaki in simptomi diabetičnega stopala

Simptomi se razvijajo postopoma in so pogosto prisotni že dolgo, preden jih bolnik opazi ali jemlje resno. Zgodnje prepoznavanje je nujno, saj je pri zgodnjih znakih je izid zdravljenja bistveno boljši.

Zgodnji znaki (tisti, ki jih vidite sami)

Suha in razpokana koža je eden najpogostejših in najpomembnejših zgodnjih opozorilnih znakov. Nevropatija prizadene žleze znojnice, ki normalno vlažijo kožo, zato je diabetično stopalo pogosto izrazito suho. Ta se hitro razvije v globoke razpoke (ragade). Razpokana koža ni le kozmetična težava, je vstopna točka za bakterije in glivice.

Trda koža, otiščanci in žulji (klavus) nastajajo na mestih povečanega pritiska. Ker jih bolnik ne čuti, se pod hiperkeratotično plastjo pogosto skrivajo razjede na stopalu.

Otrplost, mravljinčenje in pekoč občutek v stopalih so klasični znaki senzorne nevropatije stopal. Nekateri opisujejo občutek, kot da hodijo po vati ali da noge niso njihove.

Spremembe barve in temperature kože: hladna, bledo-modrikasta stopala kažejo na slabo prekrvavitev (nevroishemična oblika), topla in rdeča stopala brez bolečine pa so lahko znak zgodnjih sprememb v okviru Charcotovega stopala — okvare sklepov, ki nastane kot posledica nevropatije.

Resni opozorilni znaki (ukrepajte takoj)

Razjeda na stopalu, ki se ne zaceli v 2–3 dneh, je jasno opozorilo. Diabetična razjeda se tipično pojavi na podplatu ali na konicah prstov, pogosto brez bolečine. Dno razjede je lahko čisto z granulacijskim tkivom (nevropatična oblika) ali prekrito z nekrozo (nevroishemična oblika).

Oteklina, rdečina, izcedek ali neprijeten vonj iz rane kažejo na okužbo. Pri sladkornih bolnikih se okužba razširi hitreje. Vsaka infecirana rana na stopalu pri diabetiku zahteva takojšen obisk pri zdravniku.

Gangrena – odmiranje tkiva, je najhujši zaplet diabetičnega stopala. Začne se s spremembo barve kože (temnejša, modrikasta, nato črna. Obisk pri zdravniku je urgenten.

Preventiva in dnevna nega diabetičnega stopala

Preventiva je pri diabetičnem stopalu bistveno bolj učinkovita od zdravljenja. Dosledna dnevna rutina zmanjša tveganje za razjede za več kot 50% brez posebnih medicinskih posegov, zgolj z ustrezno higieno, obutvijo in nego kože.

Vsakodnevni pregled stopal

Vsak dan si oglejte celotno stopalo; podplat, pete, prostore med prsti in nohte. Iščite spremembe barve, otekline, ragade, mehurje ali madeže na nogavicah. Ker nevropatija zmanjšuje občutek v stopalih, je vizualni pregled edini zanesljiv način zgodnjega odkrivanja poškodb. Za pregled podplata si pomagajte z ogledalom ali prosite za pomoč.

Higiena stopal

Stopala umivajte vsak dan z mlačno vodo (30–37 °C) in blagim milom. Temperaturo vode preverite s komolcem ali termometrom, ne s stopali. Po umivanju stopala temeljito osušite z mehko brisačo, posebno skrbno med prsti, kjer vlaga spodbuja glivične okužbe.

Nega nohtov

Nohte strizite ravno, brez zaokroževanja robov. Debelih, rumenkastih nohtov ne strizite sami, saj gre za znak onihomikoze (glivična okužba nohtov), ki pri diabetikih zahteva strokovno obravnavo.

Diabetične nogavice in ustrezna obutev

Diabetične nogavice nimajo tlačnih šivov, elastika ne stiska gležnja in so iz materialov, ki odvajajo vlago. Svetle barve olajšajo opažanje madeže izcedka. Čevlji morajo imeti mehak zgornji del, dovolj prostora za prste in debel podplat. Pred obuvanjem vedno preverite notranjost. Kamenček ali guba na vložku pri nevropatiji povzroči razjedo brez bolečinskega opozorila. Bosa hoja, tudi doma, je pri diabetikih odsvetovana.

Nega kože z ustreznimi kremami za diabetično stopalo

Suha koža diabetičnega stopala potrebuje vsakodnevno vlaženje. Navadne kreme za telo niso optimalna rešitev. Za diabetično stopalo so razvite specializirane formule z aktivnimi sestavinami.

Urea je keratolitična sestavina, ki mehča trdo, poroženelo kožo in hkrati globinsko navlaži. V koncentraciji 10 % je dokazano učinkovita za redno domačo uporabo. Ruck krema za noge z ureo (Peclavus PODOcare) vsebuje 10 % ureo v kombinaciji z oljem avokada in izvlečkom rakitovca, ki podpirata obnovo kožne bariere. Primerna je za vsakodnevno nego zjutraj in zvečer.

Srebro deluje antimikrobno, zavira rast bakterij in zmanjšuje tveganje za okužbe. Ruck krema za noge za diabetično stopalo s srebrom vsebuje srebro, bisabolol (protivnetna sestavina) in alantoin, ki pospešuje regeneracijo kože. Namenjena je občutljivi koži stopal, ki potrebuje dodaten sloj zaščite.

Obe kremi nanašajte na čisto, suho kožo podplata in pete, ne med prste, ker vlaga v medprstnih prostorih spodbuja glivične okužbe.

KREMA ZA NOGE – UREA

POGLEJ IZDELEK

KREMA ZA NOGE – SREBRO

POGLEJ IZDELEK

    Medicinska pedikura za diabetike

    Nestrokovna pedikura je eden pogostejših vzrokov za nastanek ran in okužb pri diabetikih. Agresivno odstranjevanje trde kože z rezili, pregloboko striženje nohtov ali kemična sredstva za mehčanje otiščancev so pri diabetičnem stopalu lahko nevarni.

    Lassana v svojih 6 pedikerskih salonih nudi medicinsko pedikuro za diabetike v 3 stopnjah glede na stanje stopal:

    • Osnovna medicinska pedikura zajema namakanje stopal, odstranjevanje zelo trde kože, sanacijo patoloških kožnih sprememb (vraščeni nohti, otiščanci, kurja očesa, ragade, bradavice) in nego s specialno kremo. V osnovno medicinsko pedikuro je vključena pedikura diabetičnega stopala brez posebnosti.

    • Zahtevna medicinska pedikura je primerna za diabetike z resnejšimi zapleti na stopalih: sanira 3 ali več kožnih sprememb hkrati, posegi se izvajajo z rezili za dolgoročnejše rezultate. Pedikura diabetičnega stopala s posebnostmi spada v ta sklop.

    • Manj zahtevna medicinska pedikura je namenjena diabetikom z zdravimi stopali, ki si želijo lepotno ureditev z vključenim strokovnim pregledom in svetovanjem za domačo nego.

    Pedikerke pri vsaki storitvi opravijo brezplačen strokovni pregled stopal in nudijo prilagojeno svetovanje za nego doma. Usposobljene pedikerke prepoznajo zgodnje znake sprememb in vas napotijo k zdravniku, ko je to potrebno. Redna medicinska pedikura za diabetike je pomemben del preventivne rutine.

    PREBERI VEČ O PEDIKURI

    Kdaj je obisk pri zdravniku nujen?

    Večino dnevne nege lahko diabetik opravi sam. Obstaja pa 5 situacij, ko je treba takoj poiskati zdravniško pomoč:

    • Rana ali razjeda na stopalu, ki se ne zaceli v 2–3 dneh, ne glede na to, kako majhna se zdi.
    • Rdečina, oteklina, toplota ali izcedek v okolici rane so znaki okužbe.
    • Sprememba barve kože (temnjenje, modrikastost, črnina) – možna gangrena.
    • Enostransko toplo, rdeče, oteklo stopalo brez vidne rane – možno Charcotovo stopalo.
    • Nenadno zvišanje krvnega sladkorja brez jasnega vzroka – okužba na stopalu je pogost vzrok.

    Vsak sladkorni bolnik naj ima vsaj enkrat letno opravljen presejalni test za diabetično stopalo. Ta vključuje preverjanje občutka v stopalih z monofilamentno žico, tipanje arterijskih pulzov in oceno gleženjskega indeksa.

    Kaj si velja zapomniti?

    Diabetično stopalo je posledica okvare živcev (nevropatija) in slabše prekrvavitve (periferna arterijska bolezen).

    Prvi znaki so suha koža, ragade, otrplost in trda koža. Ne čakajte na razjedo.

    Vsakodnevni pregled stopal bistveno zmanjša tveganje za zaplete.

    Specializirane kreme z ureo in srebrom so osnova dnevne preventivne nege.

    Medicinska pedikura pri usposobljenem pedikerju prepreči poškodbe, ki nastanejo pri nestrokovni obravnavi.

    Vsaka rana, ki se ne celi, zahteva zdravniško obravnavo. Odlašanje povečuje tveganje za okužbo in amputacijo.

      Imate vprašanje za naše pedikerje?


      Se soočate z vraščenim nohtom, bolečino, trdo kožo, kurjim očesom, razpokami ali drugo neprijetnostjo na stopalih? Opišite nam svojo težavo in naši strokovnjaki vam bodo z veseljem svetovali.

      Pogosta vprašanja o diabetičnem stopalu

      Ali lahko diabetik uporablja navaden odstranjevalec trde kože?

      Kemičnih sredstev za odstranjevanje trde kože vključno z obliži in tekočinami za otiščance diabetiki ne smejo uporabljati. Vsebujejo kisline (salicilna kislina, mlečna kislina), ki pri zmanjšanem občutku in slabši prekrvavitvi povzročijo kemične opekline ali razjede brez vidnega opozorila. Trdo kožo naj odstranjuje usposobljena pedikerka z ustrezno opremo.

      Kako pogosto mora diabetik pregledovati stopala?

      Vsak dan in to ni pretiravanje. Vizualni pregled stopal je edina metoda za zgodnje odkrivanje poškodb, ki jih nevropatija stopal ne signalizira z bolečino. Pregled traja 2–3 minute in je najpomembnejši preventivni ukrep, ki ga bolnik izvaja sam.

      Ali je diabetično stopalo ozdravljivo?

      Diabetično stopalo kot zaplet sladkorne bolezni ni ozdravljivo v smislu popolne odprave vzroka. Nevropatija in žilne okvare so praviloma kronične. Nevropatija in žilne okvare so praviloma kronične. Posamezne razjede in okužbe je mogoče ob pravočasni obravnavi uspešno obvladovati in zdraviti. Cilj je preprečiti nastanek razjed in s tem amputacijo. Z dobro urejenostjo sladkorne bolezni, ustrezno nego in rednimi pregledi je kakovost življenja lahko visoka.

      Ali lahko diabetik hodi bos?

      Ne. Bosa hoja je pri diabetikih odsvetovana tudi doma. Nevropatija stopal onemogočí pravočasno zaznavanje poškodbe: kamenček, trn, steklo ali vroča podlaga povzročijo rano, ki jo bolnik opazi šele po urah ali dneh, ko je okužba že prisotna. Doma nosite copate z zaprtim podplatom, na plaži zaščitne čevlje za vodo.

      Kakšna je razlika med diabetičnim stopalom in glivično okužbo stopal?

      Glivična okužba stopal (atletsko stopalo, tinea pedis) je specifična bolezenska sprememba, ki jo povzročajo dermatofiti in se kaže z luskanjem, srbenjem in razpokami v medprstnih prostorih. Pri diabetikih sta pogosto prisotni hkrati: nevropatija in slabša prekrvavitev povečujeta dovzetnost za glivične okužbe, glivična okužba pa ustvarja vstopne točke za bakterije. Onihomikoza – glivična okužba nohtov – je pri diabetikih pogostejša in zahteva strokovno obravnavo pri pedikerki ali podologu, ne samozdravljenje.